APDEJT.si

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je med obiskom v Albaniji izrazila podporo vstopu te zahodnobalkanske države v Evropsko unijo do leta 2030. Albanska ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije, Elisa Spiropali, je na skupni tiskovni konferenci z Meinl-Reisingerjevo v Tirani potrdila cilj vstopa do leta 2030, pri čemer naj bi Tirana pogajanja zaključila do leta 2027. Spiropali je dejala, da si delijo iste vrednote.

Program Združenih narodov za boj proti aidsu (UNAIDS) opozarja, da ima drastično zmanjšanje mednarodne finančne pomoči za boj proti HIV-u in aidsu resne posledice. Zmanjšanje sredstev s strani ZDA in drugih držav bi lahko do leta 2030 privedlo do dodatnih 3,9 milijona okužb. Opozorilo je bilo predstavljeno v Ženevi ob svetovnem dnevu aidsa, 1. decembra. Združeni narodi se bojijo, da bodo zaradi ukinitve pomoči ogroženi napori v boju proti aidsu.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Kremlj je zavrnil evropske spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino kot nesprejemljive in nekonstruktivne. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v telefonskem pogovoru s turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil, da je prva različica ameriškega načrta dobra osnova za pogovore, medtem ko so evropske pobude naletele na zavrnitev.

Poljska je poklicala izraelskega veleposlanika zaradi objave na družbenem omrežju X, ki jo je objavil Yad Vashem, izraelski memorialni center holokavsta. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je protestiral proti objavi, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so morali Judje nositi prepoznavni znak. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Vzporedno s tem je ameriški veleposlanik na Poljskem, Thomas Rose, sprožil razpravo z izjavo, da je ideja o poljski vpletenosti v holokavst "groteskna laž", kar je povzročilo kritike poljskih uradnikov na račun objave Yad Vashema.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Potrjeno je, da je petdeset učencev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v severni Nigeriji, pobegnilo in se vrnilo k svojim družinam. Učenci so pobegnili posamično. Napad je označen kot najhujša šolska ugrabitev v Nigeriji po ugrabitvi deklet s strani Boko Harama leta 2014.

V Mjanmaru je vojska aretirala skoraj 1600 tujih državljanov med posredovanjem v zloglasnem središču za prevare Shwe Kokko. Med petdnevno operacijo, ki je bila izvedena v igralniškem in goljufivem središču Shwe Kokko, so zasegli na tisoče računalnikov in telefonov. Povečan je pritisk Kitajske glede spletnih prevar.

V Samarkandu se je začela mednarodna konferenca o varstvu narave, na kateri potekajo zahtevna pogajanja o trgovini s slonovino, morskimi psi in žabami. Osredotočajo se na zaščito ogroženih vrst in trajnostno upravljanje z divjimi živalmi in rastlinami.

V Ženevi so potekali pogovori med ukrajinskimi, ameriškimi in evropskimi uradniki o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je dejal, da je odprt za pogajanja, kar je v Kijevu sprožilo strah pred prisilno kapitulacijo. V Ženevo je prispelo vladno letalo ZDA, na katerem je bil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Trumpov odposlanec si želi čimprejšnji zaključek ukrajinske krize. ZDA naj bi Ukrajino postavile pred usodno dejstvo.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.

V ZDA je umrl prvi človek na svetu, ki je bil potrjeno okužen z virusom ptičje gripe H5N5. Moški je bil rejec perutnine iz regije Grays Harbor in je imel že obstoječe zdravstvene težave.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je napovedala, da bo 5. januarja zapustila predstavniški dom po sporu z Donaldom Trumpom. Odločitev je sporočila v izjavi na družbenem omrežju X.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Slovaški zaradi nedavne novele ustave, ki med drugim uvaja določbo o suverenosti države, zlasti v vprašanjih nacionalne identitete. Premier Fico pričakuje konflikt.

Število ugrabljenih učencev in učiteljev v napadu na katoliško šolo St. Mary's v nigerijski zvezni državi Niger je naraslo na več kot 300 otrok in 12 učiteljev.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Po srečanju v Beli hiši, kjer sta se prvič osebno srečala, je ameriški predsednik Trump obljubil pomoč novoizvoljenemu županu New Yorka, Mamdaniju. Trump je pred tem Mamdanija kritiziral in mu grozil z aretacijo ter prenehanjem financiranja mesta, a se je sedaj pokazal bolj spravljiv. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, celo šalila sta se o preteklih nesoglasjih.